Res odvratno tekmovanje, smo si mislili, ko smo kot novopečeni PP-ji dan po ROT-u leta 2007 bolečih mišic komaj hodili po šolskih stopnicah. Naši rezultati so bili porazni, naš tekmovalni ego ožuljen in takrat sem mislil, da na Republiško Orientacijsko Tekmovanje ne grem več. Pa ni bilo tako. Vztrajali smo in vztrajali, in čeprav smo v vseh letih tekmovanja zmagali le enkrat, od takrat še nisem izpustil niti enega ROT-a. Zadnja leta sem tako kar malo z grozo spremljal razprave v reviji Tabor in na Facebook-u o tem kam gre ROT, ali se bo sploh še našel organizator in ali je kot tak še primeren za današnjo taborniško publiko.
- Sini, revija Tabor oktober 2008
Večkrat so se pojavile močne trditve o padanju udeležbe, ki pa nikoli niso bile podprte z dejstvi. Ker sem po duši naravoslovec in (rad) delam s številkami, a le-teh za omenjeno tekmovanje nisem našel, sem prišel na idejo, da bi poskusil narediti arhiv podatkov o posameznik ROT-ih kar sam. Tako sem zbral podatke, s katerimi želim omogočiti, da bi si vsak o tem lahko ustvaril svoje mnenje. In če sem jih že zbral, jih bom vsaj delno tudi poskusil predstaviti.
Start
Takoj na začetku opozorilo: statistika je [vstavi primerno neprimerno besedo], številke se da obračati kakor komu paše. V stilu Prešerna zato ne bom poskusil biti Kopitar in nezmotljivo tolmačiti nečesa, za kar nimam primerne izobrazbe. Podatke sem poskusil predstaviti transparentno, vedno pa obstaja možnost, da sem kaj spregledal in moja razlaga ni prava. Tukaj so objavljeni vsi podatki, ki sem jih uspel zbrati in jih uporabiti za analizo, zato da jih lahko vsak obdela kakor želi.
Glavni vir številk za analize so stari rezultati ROT-a, ki jih delno hranijo na Zvezi tabornikov Slovenije, delno so na voljo v arhivu spletnih strani WebArchive, delno pa se včasih najdejo na kakšnem mailu. Podatke mi je uspelo zbrati za skoraj vsa tekmovanja do leta 2000 do leta 2018, razen za leti 2001 in 2007.
KT1 – Število ekip in posamezne kategorije
Kot je že oktobra 2008 v reportaži z ROT-a pisal Sini, včasih deluje, kot da ROT-u stalno pada udeležba. Če natančno pogledamo udeležbo skoraj vseh zadnjih dvajsetih ROT-ov, dobimo naslednji graf:
Slika 1: Višina stolpcev prikazuje skupno število ekip, številke znotraj stolpcev pa število ekip v posameznih kategorijah.
Število ekip po letih precej niha, v zbranih podatkih med 29 in 50, očitnega in dolgotrajnega padanja števila ekip pa ni videti. Leta 2017, ko je bilo ekip najmanj v zadnjih letih, je tekmovala le ena ekipa manj kot leta 2002 (15 let prej).
Od prikazanih sta bila najbolj obiskana ROT-a leta 2011 (Velenje) in leta 2015 (Sežana). V obeh primerih je šlo za dovolj zgodnjo in kreativno propagando - mafine z Jezerskim zmajem smo jedli že na ROT-u leto prej, Sežančani pa so nam na NOT-u v čevlje podtikali kamne z vabili in delili čepke za ušesa z napisom, da je na Krasu res krasno. To je izrazito nasprotno od ROT-a v Otlici 2017, ko še junija nismo vedeli, ali ROT sploh bo ali ne. Čeprav nisem pristaš močne promocije stvari med taborniki, bi omenjana primera lahko kazala na to, da je zdrava mera reklame nujno potrebna.
Zanimiv je tudi podatek, da je bila najboljša udeležba ravno na ROT-u 2011, kar je eno leto po precej deževnem ROT-u v Kranju. To bi lahko pomenilo, da se vremena ne bojimo niti tisto leto ko je slabo, niti se nam ne zameri za naslednje.
KT2 - Čedalje več Grča ekip, novih PP-jev pa ni ?
Na grafu spodaj (Slika 2) je prikazano število PP in Grča ekip po letih:
Slika 2: Število ekip v obeh starostnih kategorijah. Vrednosti so znane tam, kjer so na grafu označene točke, črte pa so povezane tudi čez leta z manjkajočimi podatki.
Vidimo lahko, da je udeležba v obeh kategorijah po letih bolj ali manj primerljiva. Dobra udeležba v eni od starostnih kategoriji običajno potegne za seboj dobro udeležbo tudi v drugi in obratno. Ker je na koncu grafa vidno upadanje števila ekip v obeh kategorijah, si lahko ogledamo tudi, kako se je skozi leta spreminjal delež posameznih ekip v odstotkih:
Ponovno lahko vidimo, da se razmerje med kategorijama približno ohranja in z manjšimi odstopanji ± 10% niha okoli razmerja pol/pol (50%). Zdi se tudi, da delež posamezne starostne kategorije ni odvisen od obiskanosti ROT-a. Leta 2011, ko je bila udeležba rekordno visoka, je bil delež Grča ekip enak, kot leta 2017, ko je bila udeležba rekordno nizka. Najvišji delež Grča ekip je bil leta 2002 in ne v zadnjih letih.
Menim, da v splošnem ne moremo trditi, da zdaj se število ekip ohranja le zato, ker je večina ekip starih uigranih Grč, novih PP-jev pa ni od nikoder.*
KT3 - Kam so šle vse Grčice?
Hiter pogled na prvi graf pod točko KT1 (Slika 1) nam da misliti, da se število ekip po kategorijah skozi leta bistveno ne spreminja. Če pa številke prikažemo malo drugače in udeležbo znotraj kategorij primerjamo med seboj, lahko v zadnjih letih opazimo določen trend:
Med tem, ko modra (PPm) in siva črta (Grče) vseskozi ostajata na približno enakem nivoju, oranžna (PPž) in rumena (Grčice) kažeta jasen upad po letu 2012. Število ekip PPž se spreminja nekoliko naključno, število Grčic pa od 2014 dalje samo pada, brez enega samega leta naraščanja. To je še posebej očitno, če ženske ekipe primerjamo z moškimi, saj se število ženskih vztrajno zmanjšuje, število moških ekip pa ostaja približno enako in občasno tudi narašča.
Če tako kot v primeru starostnega razmerja prikažemo graf z deleži, dobimo podobno sliko:
Čeprav vidimo podobno raztresenost podatkov kot pri starostnem razmerju, so tukaj številke v zadnjih letih bolj ekstremne. Tako majhnega deleža ženskih ekip, kot 2016, od leta 2000 naprej še ni bilo, pa tudi leta 2015, 2017 in 2018 je delež ženskih ekip manjši kot v prejšnjih petnajstih letih.
Res je, da te številke ne prikazujejo nujno, kako številčno se ROT-a udeležuje posamezen spol. Po propozicijah je moška vsaka ekipa, ki ima vsaj enega moškega člana in je zato težje sestaviti žensko kot moško ekipo. Z vidika statistike je tako možno, da je bil delež žensk na ROT-u vsa leta podoben in so zadnja leta le bolj razpršene po moških ekipah, a se pri tem se takoj pojavi novo vprašanje. Zakaj bi bilo danes težje sestaviti izključno žensko ekipo, kot npr. leta 2012, glede na to, da propozicij za sestavljanje ekip v tem obdobju nismo spreminjali?
Odgovora na vprašanje, kam so šle v zadnjih letih vse ženske ekipe, nimam. Mogoče gre za naključje, mogoče za posledico propozicij, napako v interpretaciji podatkov... vsekakor ostaja dejstvo, da število ženskih ekip zadnje čase res upada in da je to področje morda vredno razmisleka.
KT 4 - Kaj je bilo prej, manj ekip ali višja štartnina?
Marsikdo je tu in tam zavihal nos zaradi vedno višje štartnine. Višina štartnine je manj hvaležen podatek za statistično obdelavo kot število ekip, saj je zelo odvisna od ne-taborniških dejavnikov, podatkov pa je na voljo manj.
Ker so bile v nekaterih letih na voljo tri ali celo štiri različne štartnine glede na čas prijave, na spodnjem grafu prikazujem le najvišjo in najnižjo ceno štartnine. Cene pred letom 2007 so preračunane iz slovenskih tolarjev v EUR. Nižji ceni tekmovanja je od 2007 naprej dodana tudi projekcija, kako bi se cena spreminjala skozi čas, če bi ceno prilagajali le inflaciji.
Na žalost sicer ni prav dosti podatkov o ceni tekmovanja pred letom 2007, a zdi se, da je štartnina nekaj let znašala stabilnih 16.000 ali 20.000 SIT (66 ali 83 EUR). 11 let kasneje, leta 2018, je najnižja štartnina znašala 100€ (50% več), najvišja pa celo 130€ (30% več), medtem, ko je inflacija v tem obdobju znašala »le« 22%. Razen leta 2015, ko je bila najnižja štartnina nižja, so bile vse nižje cene postavljene precej nad projekcijo, ki upošteva inflacijo.
Poleg inflacije je možnih veliko razlogov, zakaj bi štartnina s časom lahko naraščala. Ena od možnosti je, da je bilo ekip manj zaradi vedno višje štartnine, druga pa, da je bila štartnina vedno višja, ker je bilo ekip vedno manj. Da bi se izognil vplivu uvedbe evra in divji inflaciji v tistem času, na spodnjem grafu prikazujem stanje le od leta 2008 naprej. S črto je označeno število ekip, stolpci pa kažejo povprečno štartnino ((nižja + višja) / 2) v tistem letu.
V kolikor bi bila višja cena posledica manjšega števila prijavljenih, bi morala biti štartnina naslednje leto po nizki udeležbi višja (torej bi bil med stolpci in krivuljo enoletni zamik), v primeru, da bi visoka cena odgnala ekipe pa bi se moralo poznati še isto leto (brez zamika). Nobena ob obeh možnosti ni prepričljivo izražena na grafu. Leti 2015 in 2016 sta sicer tak primer, ki bi potrdil, da se ekipe ustrašijo visokih cen, a je bil podoben padec viden tudi med leti 2016 in 2017, ko očitne podražitve ni bilo. Podobne rezultate dobimo tudi, če število ekip namesto s povprečno primerjamo z najnižjo ali najvišjo štartnino.
Če poskusimo izračunati korelacijski koeficient (še eno od pogosto zlorabljenih količin) med povprečno štartnino in številom ekip, dobimo -0,56. To pomeni, da bi lahko obstajala šibka negativna zveza med štartnino in udeležbo (višja kot je štartnina, manjše je število ekip), a je to zgolj eden od statističnih parametrov, ki bi ga lahko tolmačili različno.
Vprašanje kure ali jajca ostaja, morda pa odgovor niti ni pomemben. Kljub temu, da visoka štartnina tudi mene nekoliko odvrne od udeležbe se zdi, da cena ni odločujoč oz. glavni faktor pri končnem številu ekip.
Cilj
Teren ROT-a ni razgiban samo na orientaciji. Vzponi in padci se dogajajo, tako v številu ekip, kot tudi njihovem znanju po posameznih panogah, višini štartnine in še čem drugem. Pogosto o tem razpravljamo brez številk in delamo zaključke le na podlagi občutka in osebnih izkušenj.
Prikazane številke kažejo, da ROT dolgoročno ne izgublja števila udeležencev, da se delež ekip v kategorijah PP / Grče dokaj dobro ohranja in da nove ekipe prihajajo. Po drugi strani se delež ženskih ekip pomembno zmanjšuje. Višje štartnine bi sicer lahko imele majhen vpliv na občasno nižjo udeležbo, vendar nimajo bistvenega vpliva.
Kot omenjeno, so vsi podatki, ki sem jih uporabil za to analizo, dostopni na povezavi:
https://bostjan.info/projekti/rot-arhiv/
Vesel bom, če se bo kdo loti nadaljnje analize rezultatov, npr. kako se je s časom spreminjalo znanje ekip oz. kako huda je bila po letih konkurenca v kateri od kategorij. Zanimivo bi bilo videti, ali je porazdelitev števila točk kaj podobna Gaussovi krivulji, koliko točk je odločilnih v boju za zadnja tri mesta in podobno.
Za konec vsega nihanja pa še misel, ki se nam je utrnila med hojo po škofjeloškem hribovju na ROT-u 2016. Preden se ustrašimo občasnih negativnih trendov pri udeležbi se spominmo, ROT je kot življenje - ima vzpone in padce.
Besedilo sta lektorirali Taja Skrt Kristan in Maša Fatur. Pri zbiranju arhivskih podatkov so mi pomagali Maja Vogrič & ZTS pisarna, Martin Dagarin, Miha Grgič Jelen, Peter Lahajne, Alisa Kim Jagodic in Rebeka Jereb. Hvala vsem!
* Delno je staranje ekip brez prihoda novih vidno med PPž in Grčicami, prikazano na grafu v KT3. V obdobju med 2004 in 2008, kjer se črti PPž in Grčice zrcalno oddaljujeta, se dogaja tipičen prehod iz PP kategorije med Grče, ne da bi pridobivali nove ekipe. Toliko ekip, kot jih postane Grčic, toliko manj jih je v PPž.